»Rak se je po šestih letih in pol znova pojavil, sklepam, da kot posledica okvare gena BRCA1. Če bi takrat vedela za genetsko testiranje, bi se mogoče zadeva obrnila drugače.«
»Za zdaj je čas sledenja naših bolnic, zdravljenih z zaviralci PARP, v primarnem zdravljenju prekratek, zato bo treba počakati še nekaj let, da bomo imeli podatke glede petletnega preživetja. Naše dosedanje izkušnje pa so spodbudne.«
»Pomembno je, da se ženske ozavešča o tveganju za razvoj raka jajčnikov, zlasti če imajo bolezen v družini ali so nosilke genetskih okvar, povezanih z večjim tveganjem za nastanek raka jajčnikov, kot je na primer okvara gena BRCA1 ali 2.«
»Leta 2015 je bilo takih bolnikov v Sloveniji 74, že leta 2020 pa 105, to pomeni povečanje za eno četrtino, kar je skrb vzbujajoče.«
»Pri navidezno zdravih osebah od 50 do 74 let s preprostim testom blata iščemo sledove prikrite krvavitve, osebe s pozitivnim izvidom testa na kri v blatu pregledamo na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve.«
»Nehal sem se potapljati, delam kot hišnik štiri ure na dan, nisem več tako aktiven, na življenje gledam drugače, dosti sem v naravi, hodim ...«
»Na vratu, v prsnem košu, v trebuhu. In tudi te moramo primerno obravnavati. Vsak tak presejalni program namreč zahteva natančno obravnavo vseh dodatnih sprememb, ki jih pri tem odkrijemo.«
»Pozorni moramo biti na dolgotrajnejše bolečine v žlički in oziroma ali v sredini hrbta med lopaticami, na slabo počutje, slabost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, porumenelost kože in sluznic, na spremembe v barvi blata, ki postane zelo svetlo, in urina, ki postane zelo temen. Če te težave trajajo več kot štirinajst dni, je potreben obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil na preiskave.«
»Spodbudno je, da se pri obravnavi bolnikov z rakom trebušne slinavke uvajajo številna nova zdravljenja, tudi stereotaktično obsevanje, nova sistemska zdravljenja, med drugim imunoterapija, ter izvajajo klinične raziskave s cepivi iz dendritičnih celic v kombinaciji s kemoterapijo.«
»Pri raku trebušne slinavke pa je zgodnje odkrivanje še toliko pomembnejše, saj imajo le tisti bolniki, ki jim raka odkrijemo v stadijih, ko je še mogoča operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo ozdravitev.«
»Hkrati pa je dragoceno, da ženske, ki so se z boleznijo že srečale, delijo svoje izkušnje, saj je spoznanje, da niso same, neprecenljivo.«
»Simptomi in znaki zajemajo bolečino v trebuhu, ki lahko seva tudi v hrbet, zlatenico, hujšanje, bledo blato. So nespecifični in lahko pomenijo marsikaj.«